[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Le-ta pa je stopil bliÏe.
»Ah, da, da,« reãe ter potrka s paliãico ob Ïelezo, »vodo
bodo s hriba v grad napeljali!«
»To vi bolje veste, gospod doktor, ker ste vsak dan gori v
gradu. In pa dobra prijatelja sta z gospodom Drenovskim!«
»To seveda,« deje Hrast, kajti ta je stal pred kovaãnico,
»povejte, Tileh, koliko ãasa kujete tak sveder?«
»Tak sveder?« ponavlja kovaã. »Verjemite mi, da je Bog
prej svet ustvaril, nego se naredi tak sveder; in ko bi bil Bog
hotel 0 e tak sveder ustvariti, bil bi ves osmi dan za to name-
nil; niãesar drugega bi ne stalo o istem dnevu v svetem pis-
mu.«
Hrast se je smejal.
»âemu se smejete! Tu ni treba niã smeha; vi ne umete
tega, gospod doktor. Ko bi vi kovali sveder, ukrenili bi tudi
tako kakor mati Ïupanja z bukvami.«
»Kako pa so storili mati Ïupanja?«
»l, v cerkvi so brali iz pozlaãenih bukev, pa so jih narobe
drÏali; in ko jih je soseda opozorila, so pa dejali: Glej, glej,
gotovo so mi jih otroci doma nala0 ã narobe obrnili.«
»Vi ste pa res ptiã, Tileh,« deje Hrast med glasnim sme-
hom; »kje jih pa pobirate take govorice?«
95
CIKLAMEN
BESeDA
»Kajne! Dobro je le, da so bili moja mati prej na svetu nego
jaz! Bog zna, ãesa bi jih bil 0 e jaz nauãil!«
Kovaãevi dovtipi so vplivali na Hrasta. Prisedel je na debel
hru0 ev hlod, ki je leÏal kraj praga, ter vpra0 al: »Kje imate pa
Ïeno Barbo?«
Oba, kovaã Tileh in Ïena njegova, bila sta znana v Borju.
Pa kovaãu se je vendar ãudno dozdevalo, da borjanski dok-
tor poãiva pred njegovo koão. Do zdaj se je bilo v teku treh
let to samo enkrat zgodilo, in to tedaj, ko se je Tileh pravdal
z Medenom zaradi steze ãez greben proti pristavi; tedaj je bil
pri0 el ta Medenov doktor ter Ï njim vse poravnal. Kovaã je
seveda pozneje zvedel, da bi bilo bolje zanj, ko bi se ne bil
podal, pa storjeno je bilo storjeno in zato se tudi ni jezil ter
ni postal sovraÏen niti Medenu niti doktorju.
Danes je bilo pa vendar ãudno, zakaj seda doktor zopet na
hru0 ev hlod, ko se Tileh ne pravda niti z Ïivo du0 o na svetu.
»Îena? Barba?« ponavljal je po svoji navadi. »I, na pristavo
je menda nesla jajca, ka-li!«
Pri tem pa je vlekel pilo gor in dol po svedrovem u0 esu, da
je Hrastu po kosteh letelo.
»So li zopet tujci tamkaj?« vpra0 a le-ta.
»So, so!«
»Lahi?«
»Vrag ga vedi!«
Hrast je ãutil, da kovaãu ni nekaj po godu, toda zastonj je
ugibal, kaj in kako.
»Hoãete li eno zasmoditi?« deje ter ponudi Tilhu smotko.
Ta jo, namuzniv0 i se, vzame ter jo poloÏi na klop poleg ko-
rita.
»Ta sveder bi dal, ko bi vedel, ãesa hoãe ta 0 kric?«
96
CIKLAMEN
BESeDA
Tako je ugibal Tileh sam pri sebi.
»Ste li Ïe videli to tujo gospodo, odkar je tu gori na prista-
vi?« priãne zopet doktor ter si priÏiga smotko.
»Oh, ta tiãi v svojih sobah kakor krt v zemlji. ·e moja baba
ni drugega videla nego kuharico. Bogati pa so; plaãajo, kar je
prav, in ne trgajo krajcarjev kakor Lahi.«
»Torej niso Lahi!«
»Morda res ne. Pa zakaj ne greste gor? Tak gospod ko vi
gre, kamor hoãe.«
Hrast je skoro zardel.
»To ni tako, Tileh!«
»l, zakaj ne; saj ne bodo rekli, da ste se pri0 li Ïenit, ker
menda ni deklet gori!«
Ko bi bil kovaã opazoval doktorja in ko bi bila njegova iz-
kustva segala tudi tako daleã, bil bi zdaj po rdeãem Hrasto-
vem obrazu marsikaj sodil.
»Kako ste se pa vendar vi Ïenili?« vpra0 a doktor ter vsta-
ne.
Rekel je to, ker v svoji zadregi ta trenutek ni vedel druge
besede.
»Kako? Vraga! Kakor drugi! Tako gotovo ne kakor Adam v
raju, ki je jemal svoje rebro brez dote!«
»Haha, torej doto ste tudi priÏenili?«
»Eh, bikov loj, jel0 ev plot pa babja dota: to je vseeno; no-
benega teka nima.«
»Pa ko ste jo dobili, teknila vam je vendar.«
»Mislil sem res, da je Bog ve kaj, ko je baba donesla svo-
jih petdeset goldinarjev dote in eno brejo kozo! Pa saj tudi
krtina misli o sebi, da je ·marna gora.«
Doktorju je bil pogovor zopet po volji, pa vendar se je jel
97
CIKLAMEN
BESeDA
ozirati proti nebu; mraãilo se je skoro. Nekaj bi bil sicer 0 e rad
povpra0 eval in tudi kovaã je 0 e vedno ugibal, kaj pomenja to
postavanje in govoriãenje Hrastovo, a nihãe njiju se ni drznil
stopiti za korak bliÏe svojemu namenu.
»Mraãno bo Ïe!« reãe doktor.
[ Pobierz całość w formacie PDF ]